Strani

nedelja, 20. januar 2008

Last days of sweet sixteen

Foto: Jaz in moja seka/Me and my sister

Leto je naokoli, še 3 dni in spet...bom eno leto starejša kot lani... Sam 17 let...to zveni tko...velik...že skor odraslo. To je že skor 18! Se spomnm starih cajtev, ko sm bla stara kake 12 let(in ja, sm že bla internet freak ;) ) in sm s strahospoštovanjem gledala na folk ko so bli tok stari kot sm jz zdej. Takrat mi je blo že 14 let tko velik. Če je bil kdo star 17 si pa še upala nism govort z njim ker sm vedla d se nobenmu nov dal ubadat z kr eno 12 letnico. Če je bil kdo star 17 let se mi je zdel že praktično odrasel človek....pa vsi so bli tko veliki. Zdej se mi pa zdijo 14 letniki neizmerno otročji, 17 letniki pa še bol...sploh tipi :P


Another year has passed, 3 more days and again...I'll be a year older than last year...
But 17 years.... That sounds so much, almost all grown up. It's almost 18! I remember good old days, when I was only 12 years old (and yeah i already was internet freak at the time ;) ) and when I saw somebody who was round 17 years old at the time I had some cind of respect to them jus because they were older. At the time 14 years was a lot. If someone was 17 years old I was almost afraid to speak to them because I knew noone wants to talk to some 12-year-kid anyway. Someone who was 17....he/she was all grown-up! And everyone were so tall and big. now 14-year-kids are so childish....17-year-teens even more.....and 17-year-boys are the worst anyway :P

Sam res zanimivo kak se naš pogled na svet spreminja skozi leta. Ko smo mejhni, se nam zdi vse veliko. Ko smo veliki, se nam zdi svet čedalje manjši. No res je da sčasoma odkrivamo veličino sveta v katerem živimo. Sedaj ko si včasih predstavljam kako smo majhni v tem prostranem univerzumu, se počutim manjšo kot kadarkoli prej. Toda včasih, so se nam zdele najbolj preproste stvari čudežne, in normalne stvari tako zelo velike. Moj prvi spomin, najbolj zgodnji spomin je kot nekakšna slika....pogled mene kot otroka v svet....okoli mene pa gromozanska plastična ograja z bledo pisanimi velikimi kroglami na njej. In ta ograja je bila zares gromozanska...z mojimi rokami jo takrat nisem mogla zaobjeti. Ampak danes vem, da je bil to le otroški voziček v katerem sem sedela. In če danes postavim to v razmerje z menoj je to povsem drugače kot takrat. Če prestavim takratšno razmerje v moja sedanja razmerja dobim gromozansko okroglo plastično prečko v širino dolgo kakšen meter, ter s premerom 10cm, krogle na njej pa bi bile premera 15cm. Imate dovolj domišlije in prostirske predstave, da si ustvarite to podobo okrog sebe? To je bilo takrat zame gromozansko čudo nad katerim sem se znova in znova navduševala. Danes pa...me otroški voziček ne fascinira ;)

It's interesting how our view on the world around us changes. When we were little the most simple things were amazing and normal stufs were all so big. But when we grow up, the world is becoming smaller and smaller. But at the same time we're eksploring the big world round us and when I'm thinking about our place in the universe.... I never felt any smaller. My first memory goes back to the time when i was siting in a baby carriage and to me it was so interesting, so gigant and I was realy fascinated by it. Now.... baby carriage is just something normal, just a everyday thing.

Me pa fascinirajo povsem druge stvari. Lepote narave, vesolja, umetnosti, preprostost a zakompliciranost človeška, človeške narave, človeškega telesa(se sploh zavedate kako neverjetno je naše telo?), znanost, človeški dosežki,....ogromno stvari.

But now I'm fascinated by other things.Beauty of nature, space, art, simple but complex human, it's nature, it's body(do you realize at all how amazing human body is?), science, all the achivements,.....lots of things.

Oči so zrcalo duše. S tem pregovorom se popolnoma strinjam.
Otroške oči. Nedolžne, igrive, odkrite, preproste.
Oči otrok, ki zafrkavajo, žalijo druge. Majhne, ostre, boleče, prodorne.
Oči prijateljev. Tople, vesele, žalostne, srečne, užaljene, zgrožene, skregane, mehke.
Oči ljubljene osebe. Tople, mirne, tolažujoče, iskrive, prijazne, mehke, vesele, srečne, žalostne, zamišljene, presenečene.
Oči staršev. Skrbne, sočutne, dobre, zaskrbljene, oproščujoče, tople, mehke.
Oči starcev. Modre, globoke, zamišljene.

We have a saying: Eyes reflect the soul. And I completley agree with it.
Eyes of a children. Innocent, playfull, honest, simple.
Eyes of a children who makes fun of other children. Small, penetrating, hurting.
Eyes of a friend. Warm, happy, sad, joyfull, offended, horrified, soft, beautiful.
Eyes of a loved person. Warm, calm, sparkley, nice, soft, happy, joyfull, sad, thoughtful, surprised.
Eyes of a parent. Careful, sympathetic, nice,
apologizing, warm, soft.
Eyes of a elder. Wise, deep, thoughtfull.

Kako te kdo pogleda. Tako preprosto dejanje, pa vendar v sebi skriva toliko čustev, toliko sporočil poslanih hote ali nehote. Če te kdo pogleda v oči ga lahko vidiš v celoti. Vidiš kakšen človek je. Takrat se ne moreš skriti. Vidiš njegov pogled. Iskren ali neiskren, vesel ali žalosten...

The way sbd. looks at you. So simple act, but in itself so powerfull, so much emotions, so much messeges wanted or unwanted to be sent at you. If somebody looks you in the eyes you can see him the way he is. He can't hide. You can see the way he/she looks at you. Hones or false, happy or sad....

Naslednič ko se srečava. Poglej me v oči.

Nextime when we meet. Take a look at my eyes.

3 komentarji:

Sugar pravi ...

Fuuuul dobr.

Unknown pravi ...

LEZBO! TO MI DELI!:P Ne sej ne. Sam če neb mele kiklc bi mislu da ste fantka. Sam kak da ste obe blond ti maš pa zdej rjave lase???

Nina pravi ...

Waaaaaaaaa lej ko si bla blooond!!! Hihihi! :D:D

VSE FOTOGRAFIJE OBJAVLJENE V TEM BLOGU SO LAST AVTORJA.
VSAKRŠNA DISTRIBUCIJA FOTOGRAFIJ BREZ PRIVOLITVE AVTORJA NI DOVOLJENA.